DRAGI TONE!
V nedeljo smo dopoldne se je med vaščani Loke razširila žalostna vest, da je v večeru zadnje poletne sobote prenehalo biti tvoje onemoglo srce. Po mnogih težkih preizkušnjah si zaprl svoje od bolečin utrujene oči in odšel v novo življenje.
Luč sveta si ugledal 7. decembra 1940, na kmetiji pri Beberčevih. Bil si najstarejši otrok očeta Antona in matere Francke. Za teboj so družino dopolnila še brata Janez in France in sestra Minka. Po osnovni šoli si se podal v uk k mizarju Kumru v Mengeš. Od tam si po opravljenem pomočniškem izpitu odšel v JLA. Kadrovski rok si služil v Banja Luki. Po vrnitvi iz služenja kadrovskega roka, kjer si opravil šoferski izpit, si se dodatno izobrazil za poklicnega šoferja. V želji, da se boš čimprej lahko osamosvojil, si slutil, da bo to lažje v poklicu voznika, kot pa mizarja. Zaposlitev si našel v podjetju Semenarna, kasneje je ta postalo Semesadike, v Mengšu. To ti je kmalu postalo takorekoč drugi dom, saj si celotno delovno dobo odšofiral tam. Bilo je obdobje v poslovanju podjetja, ko si s svojim TAM-om mnogokrat prekrižaril celo Jugoslavijo od Prekmurja do južne Makedonije. Obdobje pred upokojitvijo v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, si sled zdravstvenih težav opravljal lažja dela.
V letu 1967 sta se z ženo Tončko poročila in ustvarila družino. Pričela sta graditi svojo hišo, katero je kmalu zapolnil otroški jok. V letu 1968 se vama je rodil Robert in leto kasneje še Franci. Poleg skrbi za družino si gojil svoj talent za gledališko igro in si se aktivno vključil v dramsko sekcijo Svobode Mengeš. Tudi petje je bil tvoj konjiček. Najprej fantovsko, kasneje pa v mešanem pevskem zboru Svobode, v katerem si bil eden od ustanovnih članov. Predvsem si bil ljubitelj slovenskih narodnih in ljudskih pesmi, kar si z veseljem dokazal na raznih druženjih, tako v družinskem, kot tudi prijateljskih krogih. Nenazadnje je tvoje in ženino veselje do glasbe in narodnega izročila rodilo sadove v ansamblu Stopar tvojih sinov, in sedaj še v pevski skupini Rž, kjer sta vključena dva rodova Stoparjev.
Čeprav si bil »ta pravi« Ločan, pa si se vedno rad odpravil v Belo krajino, v bližino vasi Rožanec, od koder je tvoja ljuba žena. V zrelih letih si vzljubil tudi vinogradniško delo in se naužil veselja ob pridelavi grozdja, ki v tistih krajih dobro uspeva, ter njegovi predelavi v žlahtno kapljico.
Po vzoru očeta Antona si se v letu 1954 vključil v gasilsko društvo in mu ostal zvest do današnjih dni. S svojo nesebično držo si rad priskočil na pomoč kadarkoli in kjerkoli je bilo potrebno. Še posebej si bil nepogrešljiv pri pripravi in izvedbi prireditev in veselic. Tudi gradnja orodjarne in adaptacija prejšnjega gasilskega doma sta bila deležna tvojih prizadevnih rok. Ob tem si kot operativni član deloval tudi v reševalnih akcijah in ob elementarnih nesrečah. Z izobraževanjem v gasilskih vrstah si napredoval v nižjega gasilskega častnika I. stopnje.
S svojih pristopom si si pridobil zaupanje članov in tako bil od leta 1969 do 1997 član Upravnega odbora. V obdobju 1967 do 1973 si opravljal zahtevno funkcijo poveljnika društva. Dva mandata, od 1982 do 1988 si predsedoval društvu. Od 1997 do 2002 pa si bil član Častnega razsodišča.
Ob taki angažiranost v društvu niso izostala tudi priznanja in odlikovanja. Leta 1978 si prejel priznanje gasilske zveze II. stopnje, v 1993 značko za dolgoletno delo 40-let in v 2003 plaketo gasilskega veterana. Priznanje gasilske zveze I. stopnje si prejel v letu 2013 in letos tudi značko za 60-letno delo v društvu.
TONE, iz vso hvaležnostjo se ti zahvaljujemo za vse, kar si storil za naše društvo. S svojim vzorom si nam dal spodbudo pri nadaljnjem delu in razvoju društva.
Mirno počivaj v objemu jeseni in uživaj sadove večnega življenja. Ohranili te bomo v lepem spominu!
Zapis neznanega avtorja pravi:
Tvoje ideje, vnema in delo pridnih rok
z nami ostajajo za vedno in povsod,
puščaš globoko nam praznino, dan odet v črnino,
a ostajaš v naših srcih z nami,
vedno te bomo imeli radi.
Ženi Tončki, sinovoma Robertu in Franciju z družinama, bratu Janezu in sestri Minki z družinama, v imenu loških gasilcev in svojem imenu izrekam globoko sožalje.
Pokojnega člana smo pospremili k zadnjemu počitku v četrtek, 26.09.2019, ob 16.00 uri, na pokopališču v Mengšu. Pogreba se je udeležilo šest prostovoljnih gasilskih društev, poleg našega še PGD Mengeš, PGD Topole, PIGD Lek, PGD Trzin in PGD Jarše–Rodica, skupno 47 gasilcev.
Gasilci PGD Loka v uniformah: Anže Kveder, Miro Urbanc, Franc Urbanc, Robert Ručigaj, Brane Urbanc, Peter Petrič, Marko Jerič, Boštjan Pesrl, Franc Bergant, Darko Posavec, Franc Lagoja, Slavko Sedeljšak, Marjan Repanšek, Janez Galjot, Martin Zupan, Stane Cimerman, David Bizjak, Kaja Ručigaj in Andrej Brojan.
Priprava malice za gasilce: Marjana Brojan, Brigita Sedeljšak
Pomoč: Matej Cimerman
