Ob 17:50 je na Liparjevi cesti v Mengšu s pločnika na cesto grdo padel starejši moški in z glavo močno udaril ob tla ter tam obležal. Ravno takrat sva se dva loška gasilca s kombijem slučajno peljala mimo in že od daleč opazila osebo, ki je ležala negibno na cesti pred avtomobili in bi nujno potrebovala hitro medicinsko pomoč. Takoj sva stekla na kraj (kjer so nama povedali, da so ravnokar poklicali številko 112 in obvestili ReCO o dogodku ter da bo na kraj prišla reševalna ekipa), preverila stanje poškodovane osebe ter ugotovila, da je utrpela kar resne poškodbe glave (vidne udarnine in krvavitve, ki pa niso bile več tako intenzivne). Ker je bila oseba pri zavesti in ni bilo suma na ostale poškodbe (očividci so naju obvestili o tem, da je poškodovanec le padel in da ga ni nihče povozil), sva poškodovanca namestila v bočni položaj, da se ne bi zadušil, mu pridrževala glavo, da jo ni premikal, nadzirala njegovo stanje ter mu nudila moralno podporo do prihoda dodatne pomoči. Za premikanje poškodovanca stran s ceste se nisva odločila zaradi možnih resnih poškodb glave, zato sva s tem raje počakala do prihoda ostalih reševalnih ekip in varnega dela s pravo opremo. Poteza se je izkazala za pravilno, saj je (po sedanjih neuradnih informacijah iz UKC Ljubljana) oseba utrpela poškodbe lobanje in do nadaljnjega ostaja v bolnišnici na opazovanju in zdravljenju.
Ker s sabo nisva imela nobene dodatne nadstandardne opreme za nujno medicinsko pomoč (zajemalna nosila, vratna opornica, torba z razširjeno nujno medicinsko opremo) ter poznava dobro opremljenost občinskih gasilskih enot ter njihovo hitro odzivnost (mengeški gasilski dom je oddaljen le 300m), sva o dogodku preko telefona obvestila poveljnika PGD Mengeš Tomaža Žargija ter bolničarja sosedne enote PGD Loka in jih zaprosila za pomoč, dostavo nujno potrebne opreme ter dokončno celotno zaporo ceste, ki bi omogočila popolnoma varno delo pri poškodovancu sredi ceste.
Po prihodu dodatnih reševalnih enot na kraj (gasilci so takoj poskrbeli za popolno zaporo ceste) sem predal poročilo o stanju poškodovanca vodji reševalne skupine NMP Domžale, nato pa smo skupaj z gasilci PGD Mengeš na zajemalna nosila varno prestavili poškodovanca, reševalci pa so mu namestili vratno opornico in oskrbeli poškodbe glave. Za tem smo poškodovanca skupaj z nosili le še naložili na voziček ter v reševalno vozilo, ki ga je odpeljalo v UKC Ljubljana. Nekaj gasilcev in prič pa je ostalo na kraju do prihoda policije, ki je naredila zapisnik o dogodku.
Za konec ne morem mimo kritike postopanja očividcev ob našem prihodu na kraj dogodka. Poškodovanec je namreč ležal v mlaki krvi, sredi ceste popolnoma sam! Nihče ni bil ob njemu, oz. mu poskušal kakorkoli pomagati. Vsi so večinoma z »varne razdalje« opazovali kaj se je zgodilo, bodisi v avtomobilih ali na pločniku. Nekateri so celo opazili, da se da poškodovanca tudi obvoziti po pločniku in so to tudi storili. Le redki so pristopili in vprašali, če potrebujemo še kakšno dodatno pomoč (posebna pohvala velja neznanemu gospodu, ki je s svojim trikotnikom zaprl del ceste ter tako omogočil vsaj nekaj varnosti poškodovani osebi). Ti ljudje se niti ne zavedajo, kakšen je občutek, ko nemočno ležiš na tleh, medtem ko te ljudje le opazujejo in modrujejo na varni razdalji. Dostikrat je le malo potrebno, da obup in strah spremenimo v varen in pomirjujoč občutek, da bo vse v redu. Če že ne znaš pravilno pomagati, je dovolj že le to, da si ob poškodovani osebi, spremljaš njeno stanje, da se ne zaduši po nepotrebnem (gledaš, če ima prosto dihalno pot) in se pogovarjaš z njo, s počasnim in pomirjujočim glasom (se predstaviš, poveš, da boš pomagal, ga vprašaš po imenu in priimku ter kje in kaj ga boli ter tako pridobiš pomembne informacije za reševalce, ki zaradi tega lahko hitreje ustrezno ukrepajo). S tem tudi skrajšamo čas poškodovancu ob čakanju na reševalce, kateremu se zdi, kot da se vsaka pretečena čakajoča minuta, vleče kot ena ura.
Menim, da je velika večina ljudi premalo ozaveščena o pravilni pomoči sočloveku v stiski. Polni so strahu o tožbah ob neustreznem ukrepanju, katere po neumnosti širi televizija in ameriške nadaljevanke. Posledica tega so na žalost take in podobne situacije, da se ljudje raje obrnejo stran, kot da bi nekomu pomagali in se potem zgodijo take norosti, da se nekdo utopi v luži deževnice, globoki 3 cm smo zato, ker ga ni nihče obrnil na bok zaradi bojazni, da bo storil kaj narobe.
Edino eno je nepravilno ukrepanje: To, da ob poškodovani osebi ne storimo ničesar (Anton Posavec, predavatelj tečaja prve in nujne medicinske pomoči za polprofesionalne gasilce bolničarje)!
V intervenciji smo sodelovali: PGD Mengeš, NMP Domžale in PGD Loka pri Mengšu (Andrej Bizjak, Anže Kveder in David Bizjak).
D.B.
