Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancov je zasula že lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata;
al dneva ne pove nobena pratka.
je zapisal France Prešeren
Navček v zvoniku cerkve sv. Primoža in Felicijana je v petek, dne 13. septembra 2024 oznanil, da nas je zapustil naš dolgoletni član in častni poveljnik Anton Sršen – Kobasarjev Tone.
Rodil se je 7. maja 1941 staršema Leopoldu in Mariji, na pragu II. svetovne vojne vihre. V dokaj veliki kmečki družini je bil drugorojenec, ob starejši sestri Tereziji, sta mu družbo delali še mlajši: Marinka in Ana.
Prav gotovo so bila njegova otroška leta in leta odraščanja zaznamovana s pravkar začeto vojno ter delom na kmetiji. Po končani osnovni šoli je šel v uk za zidarja in to izobraževanje uspešno opravil. Takrat obvezni vojaški rok je odslužil in se nato zaposlil pri Gradbenem podjetju Domžale, kjer je delal tudi oče. Za krajši čas je bil zaposlen na Kmetijskem posestvu Jablje in nato vrsto let kot skladiščnik v Elektronabavi Ljubljana. Tam se je tudi upokojil. V letu 1964 se je poročil z ženo Marijo. Ustvarila sta si topel dom v domači hiši. Še isto leto se jima je rodila hči Marjetka, dve leti kasneje pa še Dragica. Obe sta si ustvarili družini in domova v neposredni bližini rojstne hiše. Rodbinsko drevo je sčasoma obrodilo nove sadove, tako, da so ga sedaj obkrožali štirje vnuki in že sedem pravnukov. Mnogo prezgodaj je izgubil ljubečo ženo Marijo in se moral ob pomoči bližnjih ukvarjati s kmetijo ter zanjo vzorno skrbel.
Tudi po upokojitvi njegovo zidarsko orodje ni mirovalo. S sovaščanom Janezem sta premešala in premetala mnogo peska, apna in cementa ter pozidala veliko zidakov na raznih objektih v bližnji okolici. Z leti so prišle tudi bolezni, ki so mu jemale moč in zadnjih nekaj let je bil oskrbovanec Doma počitka Mengeš.
V naše vrste je pristopil v letu 1968. Med člani društva je našel več vrstnikov in se dokaj hitro vpeljal v društveno življenje. Ob resnem pristopu in marljivosti ter resnosti v društvenem izobraževanju je bil že v naslednjem letu izvoljen v upravni odbor društva. Prav posebej se je izkazal z vodenjem ekipe v reševalnih akcijah. Prav iz tega razloga je bil v letu 1974 izbran za poveljnika in to dolžnost vestno in predano opravljal domala 20 let. Član upravnega odbora je ostal do leta 2008. Seveda pa je poleg operativne zadolžitve vseskozi sodeloval pri vsakdanjem delu v društvu. Tu so mu pogosto prav prišle spretnosti vihtenja zidarskega orodja in pripomočkov, saj smo v društvu večkrat morali opraviti predelave in dodelave gasilskega doma in pripadajoče orodjarne. Tudi kot član tekmovalne desetine se je vrsto let udeleževal tekmovanj na občinski in regijski ravni. To žilico je negoval še v pozno starost, z ekipo veteranov. Navkljub težavam, ki so prišla z leti, je imel močno voljo in se še v invalidskem vozičku udeleževal vsakoletnih srečanj veteranov na društveni in občinski ravni, ter spremljal delovanje društva. Še posebej je bil ponosen na svečano uniformo, katero je rad oblekel ob različnih priložnostih in tudi s tem pokazal pripadnost gasilski organizaciji.
Člani društva so njegova prizadevanja nagradili z več priznanji in odlikovanji. Prejel je značke za dolgoletno delo v gasilski organizaciji, nazadnje v letu 2018, za 50 let. Podeljena so mu bila Priznanje gasilske zveze 3., 2. in 1. stopnje. V letu 1993 je prejel Odlikovanje GZS – Plamenica 2. stopnje. Ob praznovanju 80 – letnice društva v letu 2013, mu je bila podeljena plaketa veterana ter listina častnega člana. Imenovan je bil namreč za častnega poveljnika PGD Loka pri Mengšu.
Hvaležni smo mu za vse neštete ure, ki jih je daroval za dobro in uspeh društva in s tem tudi rojstega kraja Loke pri Mengšu. S svojim resnim in učinkovitim pristopom v reševalnih akcijah je bil vseskozi zgled in vzor mlajšim članom.
Toneta, kot vzornega, delavnega in družabnega člana bomo v društvu močno pogrešali. Iz vsega srca se mu zahvaljujemo za vse dobro in mu želimo miren pokoj.
Hčerama Dragici in Marjetki s širšima družinama ter sestrama Marinki in Ani pa izrekamo iskreno sožalje.
Igralec in pesnik Tone Kuntner je zapisal:
Po isti poti, koder odhajaš,
nevidno prihajaš nazaj med svoje,
ki jih ne nehaš ljubiti
in ki živijo od tvoje ljubezni.
Od pokojnega člana Sršen Antona smo se poslovili v četrtek, 19.9.2024 ob 16.00 na pokopališču v Mengšu.
Gasilci: Franc Urbanc, Miro Urbanc, Robert Ručigaj, Slavko Sedeljšak, Andrej Brojan, Darko Posavec, Martin Zupan, Marjana Brojan, Stane Cimerman, Peter Petrič, Janez Urmaš, Anže Kveder, Miha Jerič, Branko Urbanc, David Bizjak, Boštjan Pesrl, Minka Repanšek, Boštjan Čebulj in Kaja Ručigaj.
Priprava malice za gasilce: Brigita Sedeljšak
